Pred vami je pomembna naloga, najti morate skriti zaklad. Da ga boste našli, morate rešiti 10 nalog oziroma opraviti 10 izzivov 🙂
V pomoč vam bodo namigi. Če se vam slučajno tekom igre zatakne, vam bo aplikacija ponudila dodatni namig. Bodite radovedni, opazujte okolico in se kot skupina čim več pogovarjajte, saj več glav več ve 😉
Želimo vam veliko zabave na vaši pustolovščini!
Preden začnete s pustolovščino, si izberite ime ekipe.
Ime je lahko zabavno, lahko je strogo resno, a v vsakem primeru naj bo brez grdih besed (kletvic).
Napišite še, kdo ste člani ekipe.
Preden začnete z igro si preberite pravila in pogoje uporabe storitve Pustolovščina – lov na zaklad. Še posebej je pomembno, da sami poskrbite za svojo varnost, zdravje in svojo lastnino in za varnost, lastnino v javni ali zasebni lasti in za varnost in zdravje drugih ljudi in morebitnih živali, ki se zadržujejo na območju igre. Za izvedbo storitve potrebujemo tudi določene osebne podatke, predvsem za statistično rabo in za promocijske namene. Preberite pravilnik o uporabi osebnih podatkov.
Z obzidjem so se takratni prebivalci zavarovali pred napadi in ropanjem drugih ljudstev. Pojdite ob obzidju. V notranjosti stražnih stolpov najdete narisano orožje, ki so ga uporabljali vojaki, ki so varovali naselbino.
Z obzidjem so se takratni prebivalci zavarovali pred napadi in ropanjem drugih ljudstev. Pojdite ob obzidju. V vsakem stražnem stolpu najdete narisano orožje, ki so ga uporabljali vojaki, ki so varovali naselbino.
V času, ko so ljudje naselje obdali s kamnitim obzidjem so bili samostreli izjemno redki in dragi, tukaj so najverjetneje uporabljali lok in puščice. Nekaj časa so to naselbino varovali Langobardi, ki so sloveli kot dobri vojaki.
Pred izumom štedilnika ali kuhalne plošče so ljudje kuhali na odprtem ognjišču pred ali v hiši. Ognja pa niso zakurili z vžigalicami ali vžigalnikom, ampak so uporabili naravne materiale, ki so bili na dosegu roke.
Na zidu v eni od hiš je prikazan eden od načinov, kako so nekoč zanetili ogenj.
Takrat še niso poznali vžigalic ali vžigalnikov. So pa znali zanetiti ogenj z udarjanjem posebnih kamnov – kremenov, ki so se kresili in ustvarjali snope iskric ali pa z vrtenjem oz. drgnjenjem lesenih palic, s čimer so ustvarili vročino, zaradi katere se je vžgala suha trava ali suho listje. Ko je ogenj zagorel so hitro dodajali manjše vejice, nato pa postopoma vedno večje kose lesa. Ogenj pa so znali tudi shraniti. V lončenih posodah so prenašali žerjavico, na katero so dali suho travo ali suho listje.
Ko so arheologi odkrili to hišo, v kateri se nahajate zdaj, so našli nekaj zelo zanimivega. Ugotovili so, da so se prebivalci te hiše pozimi ogrevali na prav poseben način, ki je pred 1600 leti bil privilegij bogatašev, danes pa si ga lahko privošči vse več ljudi.
V pomoč vam je prva črka pravilnega odgovora, ki jo boste našli v enem izmed preostalih treh vogalov.
Ljudje, ki so zgradili to hišo so se pozimi ogrevali s talnim gretjem. Talno gretje je bilo v času Rimskega cesarstva pogosto in priljubljeno pri premožnih ljudeh, saj je enakomerno ogrevalo celoten prostor. Običajno so bila tla dvignjena, pod njimi pa je krožil vroč zrak iz posebne peči.
Ljudje na Rifniku živimo že 6000 let.
Prvi prebivalci so na Rifniku postavili manjše naselje. Živeli so v hišah. Čisto na začetku so hiše gradili iz lahko dostopnih materialov, saj še niso poznali trpežnih orodij iz brona, železa ali celo jekla.
Odgovor ti razkrije prazgodovinska hiša! To je tista, ki je pokrita s slamnato streho!
V času prazgodovine so ljudje uporabljali orodja, ki so jih izdelali iz lesa, kamnov ali živalskih kosti. Ker še niso znali narediti kovinske žage, debel niso mogli razžagati na deske. Zato so stene svojih hiš naredili ali iz podrtih drevesnih debel, na Rifniku pa so prepletli tanjše veje v mrežo. To mrežo so iz obeh strani obmetali z zemljo, ki so jo zmešali z vodo in narezano travo ali slamo. Strehe hiš so pokrili s slamo ali travo. Odprtine, kot so vrata, so najverjetneje zastirali z živalskimi kožami. V take hiše so se umaknili pred vetrom in padavinami. Hkrati pa so bile tudi tople, saj so lahko kurili v notranjosti hiš.
V času pozne antike, pred okoli 1500 leti so na vrhu Rifnika zgradili dve zgodnjekrščanski cerkvi – eno veliko in eno manjšo. V veliki cerkvi je več prostorov. V enem od prostorov so na tleh vidni sledovi manjšega prostora, ki je imel za krščanstvo pomembno nalogo.
V pomoč vam bo prva črka odgovora, ki jo najdete v cerkvi.
Na Rifniku so postavili kar dve starokrščanski cerkvi. To nam pove, da je naselbina na Rifniku imela pomembno vlogo. Velika cerkev je tudi za današnji čas velik objekt, zato arheologi in zgodovinarji domnevajo, da je morda na Rifniku bil tudi sedež kakšnega pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
V tej cerkvi so arheologi odkrili nekaj zelo nenavadnega. Na desni strani kamnitih stopnic je nekoč bil grob. V tem grobu so pokopali dve osebi, moškega in žensko. To sta bili edini osebi, ki so ju pokopali znotraj obzidja, vse ostale so pokopali na pokopališču na južnem pobočju hriba.
Grob so naredili iz kamnitih blokov. Ta kamniti sarkofag je prvi doslej odkriti primer pokopa osebe v notranjosti cerkve na območju današnje Slovenije. Arheologi so odkrili, da je sarkofag so najprej v ta grob pokopali žensko in kasneje še moškega.
Arheologi so fotografirali odkopan sarkofag z najdenima okostjema preminulih.
Grobno mesto so naredili iz kamnitih blokov. Ta kamniti sarkofag je prvi doslej odkriti primer pokopa osebe v notranjosti cerkve na območju današnje Slovenije. Arheologi so odkrili, da so v sarkofag najprej pokopali žensko in kasneje še moškega.
Super vam gre! Zbrali ste že 600 od 1000 točk. Še štiri naloge opravite in zaklad bo v vaših rokah.
V času Rimskega cesarstva ljudje niso živeli na vrhu Rifnika, saj je to bilo obdobje miru. Preselili so se v dolino, na vrhu Rifnika, najverjetneje v bližini zbiralnika deževnice, pa so zgradili posebno zgradbo od katere ni ostalo skoraj nič več, samo vogalni zid.
V času Rimskega cesarstva so prebivalci na vrhu Rifnika, na prostoru pri zbiralniku deževnice in pod zgodnjekrščansko cerkvijo, postavili večjo stavbo. Arheologi ugibajo, da je morda tukaj stal tempelj, ki so ga posvetili lokalnemu božanstvu.
“Brez vode ne moremo živeti.”
V tem templju so častili posebnega boga vode.
Odgovor najdete v vodnjaku!
Bog Aqvon ali Akvonij je bil bog vode. Častili so ga v času, ko je Rifnik spadal pod Rimsko cesarstvo in to samo na območju Rifnika in okolice. Bog Aqvon naj bi živel v reki Voglajni, ki teče po dolini vzhodno in severno od Rifnika proti Celju.
Levo od spomenikov bogu vode Akvoniju stoji spomenik z dvema osebama, ki se rokujeta.
Gre za del nagrobnika iz časa Rimskega cesarstva, na katerem sta upodobljeni dve osebi, ki se rokujeta. Gesta z dvema iztegnjenima prstoma nakazuje, da sta ti dve osebi dobra prijatelja. Podobna gesta se pojavlja tudi danes, ko se ljudje fotografijo in s prstom kažejo na osebo, s katero se fotografirajo.
Odlično vam gre. Rešiti morate samo še eno nalogo! Rifnik je znan po svoji zvezdi. To ni zvezda, ki sveti na nebu, ampak je predmet, ki so ga našli.
Odgovor se skriva za vami – pod 2. stopnico!
Rifnik je znan po svoji zvezdi. To ni zvezda, ki sveti na nebu, ampak je predmet, ki so ga našli.
Rifniške zvezde so zlati uhani. Gre za čudovito delo natančnih mojstrov, ki so znali ustvariti prave mojstrovine. Takšne zlate uhane so si lahko privoščili premožnejši ljudje. Nekaj so jih našli v grobovih, kot darilo umrlim ženskam.
Zelo veseli bomo, če boste naredili skupinski sebek (selfie) in nam ga poslali 🙂 Tako bomo vedeli, kdo so bili naši raziskovalci, ki so razvozlali vse uganke in našli skriti zaklad 😉
Fotografijo bomo objavili na Facebook strani in Instagram profilu ter na zidu slavnih pustolovcev na spletni strani.
Veseli bomo vašega odziva. Ocenite igro in napišite svoje mnenje o pustolovščini.