Pred vami je pomembna naloga, najti morate skriti zaklad. Da ga boste našli, morate rešiti 10 nalog oziroma opraviti 10 izzivov 🙂
V pomoč vam bodo namigi. Če se vam slučajno tekom igre zatakne, vam bo aplikacija ponudila dodatni namig. Bodite radovedni, opazujte okolico in se kot skupina čim več pogovarjajte, saj več glav več ve 😉
Želimo vam veliko zabave na vaši pustolovščini!
Preden začnete s pustolovščino, si izberite ime ekipe.
Ime je lahko zabavno, lahko je strogo resno, a v vsakem primeru naj bo brez grdih besed (kletvic).
Označite še, koliko članov šteje vaša ekipa.
Preden začnete z igro si preberite pravila in pogoje uporabe storitve Pustolovščina – lov na zaklad. Še posebej je pomembno, da sami poskrbite za svojo varnost, zdravje in svojo lastnino in za varnost, lastnino v javni ali zasebni lasti in za varnost in zdravje drugih ljudi in morebitnih živali, ki se zadržujejo na območju igre. Za izvedbo storitve potrebujemo tudi določene osebne podatke, predvsem za statistično rabo in za promocijske namene. Preberite pravilnik o uporabi osebnih podatkov.
Prvi Ipavec se je v današnji Šentjur priselil 11. septembra 1805. To je bil Franc, ki je bil po poklicu padar. Padarji ali ranocelniki so zdravili in po potrebi tudi operirali ljudi, izdirali zobe, izdelovali zdravila, brili brade… Družinsko izročilo pravi, da je glasbeno nadarjenost v družino prinesla Frančeva soproga Katarina Schweighofer, ki je izvrstno igrala na kar dve glasbili
Franc Ipavec se je poročil s Katarino Schweighofer, ki je prihajala iz nekoč premožne Dunajske družine. Bila je zelo glasbeno nadarjena in je odlično igrala na harfo in na klavir. Njeno glasbeno izobraževanje se je predčasno končalo, ko je njen oče bankrotiral, kar pa je bila posledica finančnega zloma takratnega Avstrijskega cesarstva.
Franc Ipavec se je poročil s Katarino Schweighofer, ki je prihajala iz nekoč premožne Dunajske družine. Bila je zelo glasbeno nadarjena in je odlično igrala na harfo in na klavir. Njeno glasbeno izobraževanje se je predčasno končalo, ko je njen oče bankrotiral, kar pa je bila posledica finančnega zloma takratnega Avstrijskega cesarstva..
Franc Ipavec si je hitro pridobil veljavo, kot dober padar. Že takrat si je, kot eden redkih, pred pregledom pacienta umil roke in razkužil pripomočke. Kmalu so ga ljudje začeli klicati, da je ćudodelni padar, ki slepim vrača vid. Zdravljenje slepote je bilo zelo donosno in je Francu in Katarini omogočilo, da sta poslala svoje otroke v šole.
Franc Ipavec se je na Dunaju izobrazil in postal eden prvih Slovencev, ki so znali kirurško zdraviti sivo mreno. Pacientu je iz oči s skalpom previdno postrgal sivo mreno. Njegov prvi pacient je bil slepi berač, ki mu je Franc plačal, da ga je lahko operiral. Ta berač, ki si je do takrat služil kruh s slepoto, je od takrat naprej za denar pripovedoval, kako mu je čudodelni padar povrnil vid. Tako se je med Štajerci razvedelo, da v Svetem Juriju pod Rifnikom neki padar slepim vrača vid. Franc je operacije je izvajal v svoji ordinaciji v Ipavčevi hiši, danes je v tem prostoru poročna dvorana.
Prvorojenec Franca in Katarine se je izšolal za zdravnika, v prostem času pa se je ukvarjal tudi s skladanjem in velja za prvega člana družine, ki je bil zdravnik in skladatelj. V družini je veljal za glasbeno najbolj nadarjenega, žal pa je edini izmed štirih skladateljev Ipavcev, ki nima kipa.
Alojz Ipavec je po krivem pozabljen slovenski skladatelj, ki je živel med leti 1815 in 1849. Bil je eden prvih, ki je skladal glasbo na besedila v slovenskem jeziku. Navdušil se je nad takratno novostjo, nad valčkom in dosegel lep uspeh. Njegov valček Zvonček je postal tako popularen, da so njegovo sestro Marijo, ki se je šolala v avstrijskem Gradcu klicali kar Zvončkova sestra. Nekaj njegovih skladb so izdali tudi v Franciji.
Največ glasbenih hitov izmed skladateljev Ipavcev je ustvaril Gustav Ipavec, ki je navdih za melodije črpal iz svojega okolja. Tako je za navdih za harmonijo ene danes manj znanih skladb dobil od cerkve sv. Rozalije, ki jo dobro vidimo iz ploščadi pred vhodom v cerkev sv. Jurija.
Skladbo O mraku ali Iz stolpa sem je Gustav Ipavec ustvaril na besedilo Antona Funtka. Navdihnil ga je zvon iz cerkve sv. Rozalije, ki je imel čudovit zven. Zvon je tehtal 1350 kg. Leta 1756 ga je ulil Gašper Baltazar Schneider. Med 1. svetovno vojno so ga odpeljale vojaške oblasti.
Glasbo skladbe O mraku ali Iz stolpa sem je Gustav Ipavec ustvaril na besedilo Antona Funtka. Navdihnil ga je zvon iz cerkve sv. Rozalije, ki je imel čudovit zven. Zvon je tehtal 1350 kg. Leta 1756 ga je ulil Gašper Baltazar Schneider. Med 1. svetovno vojno so ga odpeljale vojaške oblasti.
Najbolj znana skladba Gustava Ipavca je nastala na nedeljsko dopoldne leta 1882, ko se je Gustav od maše odpravljal proti domu. Besedilo Jakoba Gomilšaka je Gustavu dal učitelj na Šentjurski ljudski šoli in ta ga je takoj prebral. Na poti od cerkve do Gustavove hiše je že imel melodijo. Za celotno skladbo Slovenec sem, ki je ena najbolj znanih slovenskih skladb, je potreboval le 15 minut.
Skladba Slovenec sem je skoraj postala slovenska himna. Niso je izbrali zaradi slovničnih napak v besedilu, saj se je Jakob Gomilšak, čeprav slovenskega rodu, slovenski jezik začel učiti šele v nižji gimnaziji. V 19. stoletju so bili Slovenci podvrženi ponemčevanju in marsikatera slovenska družina se je zaradi boljših ekonomskih priložnosti odrekla slovenskemu jeziku in kulturi. Ipavci so s svojo glasbo pomagali pri oblikovanju slovenske narodne zavesti.
Na Ipavčevi hiši najdeš spominsko ploščo posvečeno Benjaminu in Gustavu Ipavcu.
Zagotovo sta bila Benjamin in Gustav Ipavec pionirja na področju slovenske glasbe. Gustav je s svojimi zborovskimi skladbami spodbudil petje slovenskih pesmi, Benjamin se je lotil tudi ustvarjanja koncertne in odrske glasbe.
Benjamin Ipavec je ustvaril tudi več daljših glasbenih del. Ustvaril je eno prvih slovenskih skladb za godalni orkester Serenada za lok in različico za klavir štiriročno, je avtor operete Tičnik in tudi prve slovenske zgodovinske opere.
V času 19. stoletja so Celjski grofje praviloma še prikazani kot zlobni, povzpetni in do slovenskega prebivalstva hudobni plemiči. Medtem ko Teharski plemiči predstavljajo praplemiče, ki so s ponemčevanjem izgubili večino svoboščin in imetja ter so se morali podrediti tujim gospodom. Tako je glavni zlikavec Celjski grof Urh, ki skuša ugrabiti nevesto in pošlje na poročno slavje svojega vohuna. Teharski plemiči ugotovijo njegove naklepe in ga ujamejo. Urh si skuša svobodo odkupiti z denarjem, a ponudbo Teharski zavrnejo, s čimer si zaslužijo spoštovanje v očeh Celjskega grofa in ta jim obljubi, da jih bo povzdignil v viteze. Teharski ga izpustijo in naslednji dan se Urh vrne in izpolni svojo obljubo.
V Gustavovi hiši, v hiši nasproti Ipavčeve hiše, se je rodil zadnji skladatelj in zdravnik iz rodbine Ipavcev.
Josip Ipavec, njegovo uradno ime je Jožef Karel, se je tako kot oče in strica izšolal za zdravnika in se ukvarjal s skladanjem glasbe. Na Dunaju se izobraževal pri skladatelju Aleksandru Zemlinskem in tako izpopolnjeval svoje skladateljsko znanje. Njegova ambicija je bila, da bi se lahko preživljal kot skladatelj, tudi zato je začel skladati na nemška besedila, saj se je zavedal, da je slovenski trg premajhen. Zapustil je izjemen ustvarjalni opus, njegova opereta Princesa Vrtoglavka velja za izjemno harmonično delo.
Josip Ipavec je zapustil bogat ustvarjalni opus. Ustvarjal je zborovske skladbe, samospeve, pa tudi opereto Princesa Vrtoglavka.
Prvi slovenski balet Možiček ali Pierrotov rojstni dan so prvič uprizorili leta 1901 v gostilni Zum wilden Mann v avstrijskem Gradcu, kamor so radi zahajali Slovenci. Prvi slovenski balet ima eno dejanje, ker takrat slovenska gledališča še niso uprizarjala baletnih predstav so v predstavi nastopili igralci, ki so bolj uprizarjali gibe, kot plesali. Možiček je največkrat uprizorjeno scensko delo slovenskega skladatelja. Dolgo časa je veljal za izgubljeno delo, saj so partiture (notni zapisi) zgorele v požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920. Eden izmed članov orkestra je zapisal delo po spominu, precej desetletij kasneje pa so našli izvirno partituro.
Bravo pustolovci, pred vami je še zadnja naloga. Poiskati morate zaklad skladateljev Ipavcev. Namig za odgovor najdete na vrtu Ipavčeve hiše.
Zaklad skladateljev Ipavcev so note oziroma notni zapisi njihovih glasbenih mojstrovin. Tako se je njihova glasba ohranila skozi desetletja, njihova dela pa lahko kadarkoli zapojemo ali zaigramo, če jih le znamo prebrati.
Njihova glasbena dela so okrepila narodno zavest Slovencev v 19. stoletju in še danes povezujejo Slovence doma in po svetu.
Zelo veseli bomo, če boste naredili skupinski sebek (selfie) in nam ga poslali 🙂 Tako bomo vedeli, kdo so bili naši raziskovalci, ki so razvozlali vse uganke in našli zaklad 😉
Fotografijo bomo objavili na Facebook strani in Instagram profilu ter na zidu slavnih pustolovcev na spletni strani.
Veseli bomo vašega odziva. Ocenite igro in napišite svoje mnenje o pustolovščini.
