Pred vami je pomembna naloga, najti morate največji zaklad Zgornjega trga v Šentjurju. Da ga boste našli, morate rešiti 10 nalog oziroma opraviti 10 izzivov
V pomoč vam bodo namigi. Če se vam slučajno tekom igre zatakne, vam bo aplikacija ponudila dodatni namig. Bodite radovedni, opazujte okolico in se kot skupina čim več pogovarjajte, saj več glav več ve
Želimo vam veliko zabave na vaši pustolovščini!
Preden začnete s pustolovščino, si izberite ime ekipe.
Ime je lahko zabavno, lahko je strogo resno, a v vsakem primeru naj bo brez grdih besed (kletvic).
Označite še, koliko članov šteje vaša ekipa.
Preden začnete z igro si preberite pravila in pogoje uporabe storitve Pustolovščina – lov na zaklad. Še posebej je pomembno, da sami poskrbite za svojo varnost, zdravje in svojo lastnino in za varnost, lastnino v javni ali zasebni lasti in za varnost in zdravje drugih ljudi in morebitnih živali, ki se zadržujejo na območju igre. Za izvedbo storitve potrebujemo tudi določene osebne podatke, predvsem za statistično rabo in za promocijske namene. Preberite pravilnik o uporabi osebnih podatkov.
Prvo naselje na območju današnjega Šentjurja se v pisnih virih omenja v 11. stoletju. Izbira svetega Jurija, vojaka ki z ubojem zmaja, ki predstavlja zlo, prinese upanje in napredek, za zavetnika cerkve je pomenilo, da vsi prebivalci na območju takrat še niso sprejeli krščanstva.
Najpogosteje je sveti Jurij upodobljen v viteški opravi na belem konju, ko s sulico prebada zmaja. Takšen je tudi uradni grb občine in mesta Šentjur. Tukaj pa ga vidimo oblečenega v gosposko nošo, kako stoji in s sulico prebada zmaja.
Šentjur je dobil trške pravice v drugi polovici 14. stoletja. Naselje je stalo okoli manjše cerkvice, ki so jo posvetili svetemu Juriju. Ta je pogorela okoli leta 1330, ko so tukaj potekali boji za Vovberško dediščino. Nato so na istem mestu zgradili novo cerkev – v zgodnje gotskem slogu. Okoli leta 1480 so cerkev in pokopališče obdali z obzidjem in obrambnim jarkom. To so naredili zaradi pogostih turških vpadov, ki so večkrat uničili trg in razdejali cerkev. Obzidje je imelo stalno stražo. Krajani so s taborom dobili več varnosti, kraj pa na pomenu in prepoznavnosti.
Ilustracija tabora in gotske cerkve. Morda je tako izgledala gotska cerkev sv. Jurija v današnjem Šentjurju. Znotraj obzidja so bili kaplanija, karner (kostnica) in pokopališče, ki je bilo v uporabi do prve polovice 19. stoletja. Današnja cerkev je bila zgrajena v baročnem slogu med leti 1708 in 1721, zvonik so zgradili med leti 1760 in 1763. Do takrat so uporabljali stari zvonik, ki je stal na mestu, kjer je danes zakristija. Ker sta se takratni šentjurski župnik Čandik in gradbenik Fuchs sprla, je ta odšel v Žetale in med leti 1717 in 1725 zgradil enako cerkev, kjer se je ohranila tlorisna zasnova s šestimi stranskimi oltarji. V Šentjurju so jih umaknili, da so pridobili prostor za vernike, saj je cerkev že v 19. stoletju postala pretesna.
Prva cerkev je bila precej manjša od današnje ali gotske cerkve. Najverjetneje je bila brez zvonika, saj je večina podeželskih cerkva v tistem obdobju bila brez zvonika. Okoli cerkve so najverjetneje bile manjše enoetažne hiše.
Ilustracija trdnjavske cerkve oz. tabora in gotske cerkve sv. Jurija v današnjem Šentjurju. Morda je tako izgledala gotska cerkev. Znotraj obzidja so bili kaplanija, karner (kostnica) in pokopališče, ki je bilo v uporabi do prve polovice 19. stoletja. Današnja cerkev je bila zgrajena v baročnem slogu med leti 1708 in 1721, zvonik so zgradili med leti 1760 in 1763. Do takrat so uporabljali stari zvonik, ki je stal na mestu, kjer je danes zakristija. Ker sta se takratni šentjurski župnik Čandik in gradbenik Fuchs sprla, je ta odšel v Žetale in med leti 1717 in 1725 zgradil enako cerkev, kjer se je ohranila tlorisna zasnova s šestimi stranskimi oltarji. V Šentjurju so jih umaknili, da so pridobili prostor za vernike, saj je cerkev že v 19. stoletju postala pretesna.
Poiščite hišo v Zgornjem trgu v Šentjurju, ki ima hišno številko XIV.
Ta hiša je sedež župnije Šentjur. Zgradili so jo leta 1780 in je ena starejših hiš v starem trškem jedru, ki ni pogorela v požarih v 18. in 19. stoletju. Zgrajena je v baročnem slogu in ima po takratnih modnih smernicah v enakomernih razdaljah razporejena okna, ki jih krasijo okrasni venci. Prvotno župnišče je stalo znotraj tabornega obzidja, za cerkvijo in nekaj metrov zahodneje od današnje kaplanije.
Vendar pa v tej hiši ni bil vedno sedež župnišča. Po 2. svetovni vojni so v hiši krajši čas imele prostore službe nove jugoslovanske države in Rdeči križ. Pred tem pa je v hiši delovala še ena organizacija. Ugotovite katera organizacija je nekaj let delovala v tej hiši?
Prva dva znaka dobite, če preštejete vsa okna na pročelju hiše.
Tretji znak je število črk zapisanih na portalu nad vhodnimi vrati.
Četrti znak je črka, ki je največkrat napisana na portalu nad vrati.
Peti znak je število, ki nam pove kolikokrat se črka, ki je največkrat napisana na portalu nad vrati, ponovi?
Med drugo svetovno vojno je v tej hiši bil sedež policije in zloglasnega Gestapa – okupatorske tajne službe. Takrat so hišo strogo varovali noč in dan. Dodatno so jo utrdili in zazidali nekatera okna v pritličju, na vogalih pa so bili postavljeni bunkerji. Klet so uporabljali za zapor.
Hišo, v kateri je danes edina delujoča gostilna v Zgornjem trgu, so zgradili pred skoraj 200 leti. Stavba je večkrat menjala lastnike, ki so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi.
Hišo so zgradili leta 1857. V tej hiši je delovala trgovina Anton Verbič, nato gostilna Savelli, zatem pekarna Prekopec in približno zadnjih 70 let gostilna Jug. Livarna je delovala v kleti hiše v kateri je danes TIC Šentjur. Ta livarna je bila v lasti Ivana Čretnika. Po nacionalizaciji leta 1948 so to delavnico združili še z dvema ter ustvarili novo podjetje Alpos, ki je sprva izdelovalo poljedelske stroje.
Konec 19. stoletja je v hiši s hišno številko 24 delovala polnilnica in nalivalnica nekoč zelo priljubljene gazirane brezalkoholne pijače. Imenovali so jo Kraherl ali pokalica. Sadnemu sirupu, ki so ga pripravili iz svežega sadja in skuhali kar v polnilnici, so dodali gazirano vodo. Iz katerega sadja so pripravljali sadni sirup?
Kraherl ali pokalico so ponujali predvsem v gostilnah. Pijača je ostala priljubljena dokler je niso izrinili novi okusi. Ime pokalica je dobila po mehurčkih in zvoku ob prvem odprtju steklenice.
Super vam gre! Imate že 600 od 1000 možnih točk. Še štiri naloge opravite in našli boste največji zaklad Zgornjega trga.
Jeseni leta 1805 je v takratni trg Sveti Jurij pri Rifniku prišel prvi Ipavec. Po poklicu je bil padar ali ranocelnik.
Namig najdete na pročelju Ipavčeve hiše!
Franc Ipavec je v Šentjur prišel iz Celja, kjer se je sprl z bratom Matijo, ki je bil padar v Celju. Sicer se je Franc Ipavec rodil v kraju Gradac v Beli krajini. Njegov oče Jurij je bil vojaški padar. Franc je bil zelo napreden padar, ki se je zavedal pomena higiene in razkuževanja medicinskih pripomočkov. Zaslovel je kot čudodelni ranocelnik, saj se je na Dunaju izučil kako kirurško zdraviti sivo mreno in je najverjetneje prvi, ki je take operacije izvajal na ozemlju današnje Slovenije. Zamislil si je tudi stroj, ki je proizvajal šibek električni tok in s katerim je eksperimentalno zdravil bolezni – najbolj uspešno je z njim zdravil namišljene bolnike.
Čez cesto stoji še ena Ipavčeva hiša. To je zgradil Gustav Ipavec, ki je v Šentjurju prevzel očetovo ordinacijo in kot doktor medicine nadaljeval z zdravniško prakso.
Gustav in njegova žena Karolina Amon sta zgradila novo hišo, ki je prava meščanska vila. V tej prostorni hiši sta si ustvarila nov dom. Na vrtu je družina uživala v paviljonu in v sončnih kopelih. Hišo in zdravniško prakso je kasneje prevzel njun sin Josip, ki je tudi zadnji član rodbine, ki je bil zdravnik in skladatelj.
Sejmi so skozi zgodovino vedno imeli pomembno vlogo za razvoj in prebivalce kraja. Trg Sveti Jurij je skozi stoletja pridobil pravice do več sejemskih dni. Zelo pomemben sejem za trg je bil živinski sejem, ki je potekal na območju severno od današnjega parka Pod kostanji. Sejme je rad obiskoval tudi znameniti razbojnik Guzaj, ki se je rodil v bližnji vasi Primož pri Šentjurju. Guzaj je praviloma kradel bogatim in dajal revnim, zato je kmalu postal ljudski junak, danes pa pravimo da je bil kozjanski Robin Hood.
Franc Guzaj se je rodil v skromni družini. Čeprav je bil nadarjen učenec ni imel možnosti nadaljevati s šolanjem. Med služenjem vojske v Bosni je dobil priložnost, da se izšola za orožnika. Kratek čas je ta poklic opravljal v Dalmaciji. Kmalu po vrnitvi v domače kraje se mu je zgodila huda krivica. Podtaknjena kraja ga je spravila v zapor, od koder je odkorakal sredi belega dne. Postal je odpadnik, odločen da pravico vzame v svoje roke in se maščuje osebi, ki ga je spravila za zapahe. 5 do 7 let se je uspešno skrival pred oblastjo in ji večkrat ponagajal. Zbral je sodelavce in skupaj so ropali plemiče in premožne, ki so izkoriščali siromake, slednjim je rad pomagal ter si tako pridobil podporo navadnih ljudi.
Gustav Ipavec se je poleg zdravljenja prebivalcev in ustvarjanja glasbe ukvarjal tudi s politiko. Več kot kot 30 let je bil župan takratne trške občine Sveti Jurij ob Južni železnici. Prebivalci so se večinoma ukvarjali s kmetovanjem. Zato si je Gustav s pomočjo Dragotina Ferdinanda Ripšla, posavskega župnika in sadjarja, ki se je rodil v Šentjurju, prizadeval s križanjem različnih vrst sadnih dreves vzgojiti novo sorto jablane.
Bogatinko je vzgojil Gustav Ipavec vzgojil s pomočjo prijatelja, v Šentjurju rojenega Dragotina Ferdinanda Ripšla. Ta sorta jablane je sredi 20. stoletja skoraj izginila. Ljudska modrost pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. Temu lahko dodamo še napotek dr. Gustava Ipavca, da bomo zdravi in čili. Gustav je pravil: “Mirno glavo, tople noge in srce veselo!”
Zelo veseli bomo, če boste naredili skupinski sebek (selfie) in nam ga poslali 🙂 Tako bomo vedeli, kdo so bili naši raziskovalci, ki so razvozlali vse uganke in našli zaklad 😉
Fotografijo bomo objavili na Facebook strani in Instagram profilu ter na zidu slavnih pustolovcev na spletni strani.
Veseli bomo vašega odziva. Ocenite igro in napišite svoje mnenje o pustolovščini.
